Model Multi utility
Poslovni model Multi Utility
- Model Multi Utility je rezultat podjetniško kapitalskih premikov na področju izvajanja gospodarskih javnih služb na trgu z zemeljskim plinom, toplotno energijo in električno energijo. Vključuje celovitost oskrbe z različnimi vrstami energije gospodarsko zaokroženih območij železarskih družb na Ravnah in v Štorah, v geografsko povezanih občinah in novo nastajajočih poslovno obrtnih conah.
- Vključuje podporo razvoju pogodbenega financiranja na področju industrijske energetike (Third Party Financing), javno zasebnega partnerstva (Public Private Partnership) in upravljanja z odjemom energije na strani porabe (Demand Site Managment).
- Vzpodbuja združevanje podjetij v regijske koordinatorje energetske oskrbe, med katerimi prevzema skupina Petrol vodilno vlogo v slovenskem prostoru v smislu implementacije modela v prakso. Omogoča nadaljnje reorganizacije in racionalizacije v organizaciji izvajanja energetskih in komunalnih storitev, ki izkoriščajo prednosti prihrankov obsega.
- Zagotavlja trajno sinergijo med javnimi in zasebnimi naložbami na področju izgradnje, posodobitve ter razvoja energetske in komunalne infrastrukture.
- Podpira širitev dejavnosti skupine Petrol (nove koncesije za distribucijo zemeljskega plina in toplotne energije, vstop v nove dejavnosti celostnega upravljanja z vodami).
- Omogoča širitev dejavnosti trgovanja z električno energijo, uvajanje ekoloških in novih dopolnilnih programov in znižanje nabavnih stroškov energije, goriv ter stroškov distribucije.
- Dokazuje ekonomsko upravičenost na dolgi rok, ne glede na dejstvo, da delujemo v obdobju liberelizacije energetskih trgov, ko bo naše poslovanje vedno bolj regulirano.
Izhodišča za razvoj Multi Utility koncepta
Izhodišča za razvoj Multi Utility koncepta v širšem poslovnem okolju so:
- usmeritev in podpora evropske zakonodaje in nacionalnega energetskega programa,
- proces deregulacije energetskega sektorja v Sloveniji,
- potrebe po zagotavljanju virov financiranja za načrtovane investicije z možnostjo vstopa zasebnega kapitala v izvajanje gospodarskih javnih služb s področja energetskih in komunalnih dejavnosti,
- zahteve odjemalcev po zagotavljanju dolgoročne konkurenčnosti in zanesljivosti v oskrbi z energijo in storitvami, ki so sprejemljive tudi iz okoljskih vidikov.
